Pomurska planinska pot
Pomurska planinska pot (PPP) je ena najstarejših in edinstvenih planinskih obhodnic v Sloveniji. Zasnovana je bila leta 1962 in poteka po raznolikem ter kulturno bogatem severovzhodnem delu države. Krožna pot se začne in konča v Murski Soboti, natančneje pri hotelu Diana, kjer se nahaja tudi prvi kontrolni žig. Skupna dolžina poti znaša približno 330 kilometrov, celotna trasa pa vključuje 38 kontrolnih točk.
Opis poti
Prekmurski del predstavlja začetno in končno točko z regionalnim središčem Mursko Soboto. Iz Murske Sobote se pot usmeri proti Goričkem, ki zajema naselja Selo, Gornji Petrovci, Dolič, Grad (poznan po gradu na Goričkem) in Bodonci. Večji griči na poti skozi Goričko so Srebrni breg (404 m), Tromejnik (388 m), Sotinski breg (s 418 m najvišji vrh Goričkega) in Središki breg (416 m), ki imajo tudi točko z žigom. Zatem sledi prečkanje pomurske nižine (ravenski del) na območju Občine Tišina. Drugi del Prekmurske poti se začne v Beltincih in se nadaljuje v smeri Velike Polane, rojstnega kraja Miška Kranjca. Naslednje »štempljanje« se opravi v najvzhodnejšem slovenskem mestu Lendava, sledi Turnišče, nato točka ob Bukovniškem jezeru, kjer so energetske točke in pustolovski park. Pot se nadaljuje skozi sosednjo Bogojino ter preko Moravskih Toplic, znanih po Termah 3000, proti že omenjeni točki v Murski Soboti.
Pot na štajerski strani se začne na radenskem polju oziroma v Radencih ter se hitro vzpenja proti gričevnatemu predelu Radgonsko-Kapelskih goric. Slednje imajo žig na Kapelskem Vrhu (Kapela) in Janževem Vrhu ter se končajo v nižje ležeči Gornji Radgoni, »mestu Radgonske penine«. Pot se nadaljuje v smeri Apaškega polja s središčem Apače (žig) in nato znova zaokroži v gričevnat predel, natančneje v Slovenske gorice. Sveta Ana, grič Zavrh (358 m), Sveta Trojica (295 m), Negova in Cerkvenjak so točke žigov Slovenskih goric. Meja med tukajšnjo Štajersko in Prlekijo je težko določljiva, saj se identiteta ljudi močno prepleta, prav tako pa na obeh straneh uporabljajo besedo »gučati«.
Pot po prleškem delu se začne v Svetem Juriju ob Ščavnici (nekaterim bolj znanem pod starejšim imenom Videm ob Ščavnici). Nadaljevanje poti zajema grič Gomila (351 m), vas Mala Nedelja (Bučkovci) in nižji predel Cezanjevcev, nato pa se povzpne na Jeruzalemske gorice z žigom v Jeruzalemu (342 m) in pri Železnih Dverih, v prleškem središču Ljutomer pa lahko naberete kar dva žiga. Zadnja točka v Prlekiji je Veržej, iz katerega se pot preko mostu na Muri nadaljuje v prekmurski del.
Značilnosti poti
Pomurska planinska pot povezuje ravninski, gričevnati in vinorodni svet Pomurja, pri čemer pohodnika popelje skozi naslednje značilne pokrajine:
- Krajinski park Goričko z gozdovi, vinogradi, sadovnjaki in tradicionalnimi vasmi.
- Ravensko območje s polji, razpršenimi zaselki in mlinarsko dediščino.
- Radgonsko-Kapelske gorice, Jeruzalemske gorice in Lendavske gorice, ki ponujajo slikovite razglede, kulturne bisere in gostoljubnost vinorodnih krajev.
PPP deloma poteka tudi po trasah Evropske pešpoti E7 in Evropske kulturne poti sv. Martina (Via Savaria), kar jo umešča v širši evropski kontekst in približa mednarodnim pohodnikom. V tem okviru se uporablja tudi poimenovanje Via Pomurje.
Naravne in kulturne posebnosti
Pomurska planinska pot je mozaik pomurskega pohodništva in turizma ter pomemben element turistične ponudbe najvzhodnejše slovenske pokrajine. Poleg naravne pestrosti pohodnike spremlja tudi bogata kulturna dediščina: značilna arhitektura panonskih vasi, molitvene hiše, duhovna središča in gostoljubnost lokalnega prebivalstva.
Pomurje z bogato kulinarično tradicijo – od bograča, prekmurske gibanice, domačih mesnin do vrhunskih vin – ponuja izvrstne možnosti za postanke in pristna doživetja.
Dnevnik in vodnik PPP
Za podrobnejše informacije o posameznih etapah, možnostih namestitev in lokacijah kontrolnih žigov obiščite spletni vodnik ali se oglasite v pisarni Planinskega društva Matica Murska Sobota.
Dnevnik in Vodnik Pomurske planinske poti sta na voljo za nakup tudi pri nas. Vabljeni, da si ju zagotovite in se podate na raziskovanje edinstvene pomurske obhodnice.
